Youth

June 19, 2019

Agilnost ali sprememba smeri – razlike?

Še vedno na tem področju vlada ena velika zmeda, kaj je agilnost in kaj je sprememba smeri. Namen spodnjega zapisa je enkrat in za vselej razjasniti pojme, na kratko predstaviti kaj s tem želimo doseči, na kakšen način jo lahko testiramo in kako jo treniramo.

V večini primerov se trenerji in strokovnjaki, ki se ukvarjajo s športniki in človeško zmogljivostjo strinjajo oziroma imajo podobne poglede pri treniranju sposobnosti kot so jakost (strength), moč (power), hitrost in vzdržljivost. A, pri agilnosti so stvari in načini precej bolj megleni in nejasni, saj le ta vsebuje precej dejavnikov, ki jih težko predvidimo in tudi izmerimo.

Včasih se je v večini primerov agilnost napačno interpretirala kot sposobnost spremembe smeri (COD – change of direction), zato tudi testi “agilnosti” sicer nosijo ime, a le tega ne zmerijo. Primeri bolj znanih testov so 5-0-5 test, T-test, Illinois Agility, 3-cone drill, 20-yard shuttle, ipd. Vsi ti testi zmerijo sposobnost spremembe smeri (COD), ki je sestavni del agilnosti, a ni edina komponenta, ki jo sestavlja. Ti testi se vsi izvajajo v zaprtem okolju, kjer je vaja in način določen in znan vnaprej, športnik pa se zgolj nauči vzorec in ga izvede čim hitreje za čim boljšo oceno.

Sposobnost spremembe smeri je zgolj komponenta agilnosti, ne celotna sposobnost!

Če pogledamo v šport, potem vidimo, da športnik smeri ne bo spremenil, če to ni potrebno, torej nekaj ga mora k tem vzpodbuditi oziroma prisliti. V okolju se pojavi nek dražljaj (stimulus) in športnik na to odreagira. Ena od boljših definicij Sophie Nimphius je:

“Agilnost je zaznavno-kognitivna sposobnost reagiranja na dražljaj (npr. na branilca ali odboj žoge) povezana s fizično sposobnostjo spremembe smeri kot odziv na ta dražljaj.”


April 20, 2019

V kakšnem okolju športnikom nudimo optimalen pogoj za napredek in uspeh?

Naš SuperTrening trening center v Celju se je končno odprl, zato mislim, da je čas, da se ozremo malo širše in na začetku sploh predstavimo kaj je sploh je naš smisel, zakaj to počnemo in na kakšen način. Radi si rečemo visoko zmogljivostni (high-performance) center, a kaj to sploh pomeni?

Najboljši odgovor tukaj bi bil – kultura oziroma odnosi. Predvsem gre tu za odnos (do športnikov in do dela) ljudi, ki delajo za športnike in za njihov zanos, ki ga pokažejo da omogočajo športnikom (in ljudem) napredek.

Na kratko povzemam in dodajam nekaj svojih točk, ki so pomembne za športnike, starše ali trenerje pri odločitvi ali se pridružiti nekemu centru, skupini strokovnjakov na področju telesne zmogljivosti in kako bi se to naj odražalo v sami kulturi tega centra oziroma skupine. Verjetno pa bi te točke lahko veljale za vsako storitev, sploh tiste, kjer poteka učenja:

#1 Doslednost: Vsak dan, vsak trening, vsak trenutek mora trener oziroma strokovnjak na delo prinesti enak nivo “življenja”, energije, želje in potrpljenja kot ga je dan pred tem. Osebje, ki dela napredek in razvoj to omogoči vedno, ne glede na okoliščine, in s tem zastavi letvico in vzor za vadeče (športnike), da storijo enako. Energija in osredotočenost ne sme varirati!

SuperTrening visoko-zmogljivostni trening center v Celju.

March 9, 2019

Glavni cilji staršev, klubov in trenerjev pri delu z mladimi?

Verjetno bi moral tole napisati že nekaj časa nazaj, ampak je bil spodnji članek zelo dober “triger” oziroma vzpodbuda. Pa poglejmo par zadev omenjenih v članku, sicer z nekaterimi se sam strinjam, z drugimi se ne strinjam, vredno pa je, da si ga preberete v vsakem primeru.

Prvo vprašanje – zakaj bi bilo smotrno, da se otrok ukvarja s športom/glasbo/interesno dejavnostjo? Razlogi so mnogi, v prvi vrsti bi to naj bilo zato, da bo “fajn človk” do konca življenja. Vse ostalo pride za tem.

Drugo vprašanje – zakaj je nivo trenerjev dokaj nizek, sploh pri mlajših? Šepa znanje iz športa samega (govorimo o tehniki & taktiki), manjka znanje o splošnem gibalnem znanju, predvsem manjka psihološki vidik in pristop in še nekaj, manjka vzor. Trener je vzor. Tako iz vidika gibalnih sposobnosti, športnega znanja, kot iz vidika osebnosti in njegovih navad. Sedaj pa bi opozoril na 2 stvari – trenerji so pogosto prostovoljci oziroma dobijo za svoje delo plačano bore malo, govorimo o morda 200-400€ na mesec za 3-5 treningov na teden + ponavadi še tekma. Hiter izračun: 3 treningi po 1,5h, tekma recimo da vzame 2h = 6,5h/teden * 4 tedni = 26ur/mesec –> 250/26 = 9,6€/uro, tukaj ni vštet prevoz na in iz treningov & tekmo, ni vštet bencin, ni všteta priprava, analiza, obveščanje staršev, logistika in organizacija, ipd. Verjetno ko pomisliš na svojih 7ur v tednu – gotovo jih lahko vnovčiš “bolje” in jih porabiš za svojo družino/partnerja, svoje hobije in sprostitev, ipd.