Sport

May 21, 2019

6 točk, ki športnikom in trenerjem lahko pomagajo pri preprečevanju poškodb zadnjih stegenskih mišic (hamstring), hkrati pa so te optimalno zmogljive (beri: hitre)!

1. Ogrevanje/Mobilnost: Ogrevanje samo naj bo usmerjeno in s končnim ciljem v glavi, v primeru mišic zadnje verige, so to različne vaje mobilnosti (npr. »razovka« oz. enonožni mrtvi dvig, razna nihanja naprej/nazaj, v stran; ipd.), pristankov na obe in eno nogo v primernem položaju (naložimo/obremenimo kolk, ne koleno), variant dvigov bokov (na tleh v leži na hrbtu), ipd.k

2. Obremenitve: Pri poškodbah, še posebej pa pred njimi, je potrebno gledati na celotno obremenitev športnika, to pomeni, kako obremenjen je fizično in mentalno v vsakdanjem življenju (šola, partner, služba), koliko na treningih (pogostost, trajanje, intenzivnost) in na tekmah samih. Največkrat pride do bolečin in poškodb zadnje lože (in drugih delov) ravno zaradi prekomernega stresa oziroma manjših poškodb. Igralci lahko sami povedo, kdaj čutijo, da so dodatno obremenjeni in moči jenjajo, to pa lahko dosežemo tudi z opazovanjem trenerjev in ostalih vpletenih. Nekatere izmed subjektivnih možnosti so: vprašalniki, meritve HRV, kjer je potreben zgolj list oziroma mobitel in Polar H7/H10 pasek. Za bolj objektivne dejavnike kot so meritve skokov, šprintov, hitrost dvigov (LPT) pa potrebujemo nekoliko več opreme.

Primer izvajanja letečega šprinta na 10 metrov (maksimalna hitrost).

April 20, 2019

V kakšnem okolju športnikom nudimo optimalen pogoj za napredek in uspeh?

Naš SuperTrening trening center v Celju se je končno odprl, zato mislim, da je čas, da se ozremo malo širše in na začetku sploh predstavimo kaj je sploh je naš smisel, zakaj to počnemo in na kakšen način. Radi si rečemo visoko zmogljivostni (high-performance) center, a kaj to sploh pomeni?

Najboljši odgovor tukaj bi bil – kultura oziroma odnosi. Predvsem gre tu za odnos (do športnikov in do dela) ljudi, ki delajo za športnike in za njihov zanos, ki ga pokažejo da omogočajo športnikom (in ljudem) napredek.

Na kratko povzemam in dodajam nekaj svojih točk, ki so pomembne za športnike, starše ali trenerje pri odločitvi ali se pridružiti nekemu centru, skupini strokovnjakov na področju telesne zmogljivosti in kako bi se to naj odražalo v sami kulturi tega centra oziroma skupine. Verjetno pa bi te točke lahko veljale za vsako storitev, sploh tiste, kjer poteka učenja:

#1 Doslednost: Vsak dan, vsak trening, vsak trenutek mora trener oziroma strokovnjak na delo prinesti enak nivo “življenja”, energije, želje in potrpljenja kot ga je dan pred tem. Osebje, ki dela napredek in razvoj to omogoči vedno, ne glede na okoliščine, in s tem zastavi letvico in vzor za vadeče (športnike), da storijo enako. Energija in osredotočenost ne sme varirati!

SuperTrening visoko-zmogljivostni trening center v Celju.

March 29, 2019

We coaches test our athletes and on those values we’re planning their training scheme for a micro, macro or whatever cycle. We have one plan and we’re happy with it. We’re hoping that is enough!

My opinion from real world is that is not near enough.

I think this is utopic thinking of many S&C coaches, as there are many, many different “ways-to-go” of our sessions and then there are some natural consequences on which we don’t have any influence at all (sickness, injuries, travel, happy main coach who think that all intervals are the same.)  Being on “dark-side” of coaching for some time I can attest that we as S&C coaches have to be well prepared for different occasions on which we don’t have any influence as we often are.

That’s why I developed Interval Training Calculator excel spreadsheet to ease my job. To clarify what I am writing about I will write down short post.

Recently I tested myself on MAS 5 minute run. I performed these test on track and field surface. I inserted time and distance into ITC and excel spreadsheet manage to calculate MAS values for itself. Bravo Excel J. MAS being performance measure meaning maximal aerobic speed. Often explained as maximal speed with which we can run from 4,5 to 6,5 minutes.

Planned Interval training scheme on Track and field stadium

March 24, 2019

Se ti zdi, da med treningom daješ preveč od sebe in ni in ni želenega napredka?

Mogoče se celo ženeš do bruhanja in imaš v glavi tista dva tuja zloglasna slogana:

  • No pain, no gain (brez bolečine ni napredka)
  • Go hard or go home (delaj trdo ali pojdi domov)

Če želiš lažje, ustreznje in preglednje planirat svoje intervlne treninge tako za tek, kolo, veslanje in še kaj je potem je ITC 1.2 prava stvar zate.

pet tedenski plan na podlagi MAS – maksimalne aerobne hitrosti

March 21, 2019

Praktični in enostavnejši pristop k določanju vadbene količine

V prejšnjem prispevku sem se lotil kalkulacije dela, ki je po mojem mnejnju bolj točna in pove več, kot ustaljena praksa. Če ga nisi prebral, lahko svojo napako popraviš, če klikneš link:

Kalkulacija opravljenega dela

Vem, da je to veliko branja (!), a ne skrbi ta prispevek je veliko krajši in ima več slik.

Športnik med treningom

Ker sem trener iz rovov, se pravi tisti, ki dejansko dela na terenu in ne v laboratoriju vem in se zavedam, da nima prav veliko trenerjev (še) ustreznih pripomočkov, za merjenje parametrov kot so:

sila, moč, pospešek, razpon gibanja – pot… zato sem se poigral z možnostjo poenastavitve zadeve za vse nas, ki delamo na terenu.


March 15, 2019

Za vsak napredek kjerkoli in karkoli že počnemo je potrebna neka analiza opravljenega in planiranje. Tako v gospodarstvu, kot v športu.

Če v proizvodnji računajo obseg proizvodnje v urah in količini narejenega blaga moramo nekaj podobnega storiti tudi mi v športnem treniranju, da sploh vemo koliko dela smo opravili. Na tak način lahko prilagajamo količine v naslednjih ciklih glede na dane okoliščine. Tekmovalno obdobje ne more imeti enakih količin kot pripravljalno obdobje.

Standardna praksa računanja količine treninga je da računamo skupno breme na naslednji način:


March 9, 2019

Glavni cilji staršev, klubov in trenerjev pri delu z mladimi?

Verjetno bi moral tole napisati že nekaj časa nazaj, ampak je bil spodnji članek zelo dober “triger” oziroma vzpodbuda. Pa poglejmo par zadev omenjenih v članku, sicer z nekaterimi se sam strinjam, z drugimi se ne strinjam, vredno pa je, da si ga preberete v vsakem primeru.

Prvo vprašanje – zakaj bi bilo smotrno, da se otrok ukvarja s športom/glasbo/interesno dejavnostjo? Razlogi so mnogi, v prvi vrsti bi to naj bilo zato, da bo “fajn človk” do konca življenja. Vse ostalo pride za tem.

Drugo vprašanje – zakaj je nivo trenerjev dokaj nizek, sploh pri mlajših? Šepa znanje iz športa samega (govorimo o tehniki & taktiki), manjka znanje o splošnem gibalnem znanju, predvsem manjka psihološki vidik in pristop in še nekaj, manjka vzor. Trener je vzor. Tako iz vidika gibalnih sposobnosti, športnega znanja, kot iz vidika osebnosti in njegovih navad. Sedaj pa bi opozoril na 2 stvari – trenerji so pogosto prostovoljci oziroma dobijo za svoje delo plačano bore malo, govorimo o morda 200-400€ na mesec za 3-5 treningov na teden + ponavadi še tekma. Hiter izračun: 3 treningi po 1,5h, tekma recimo da vzame 2h = 6,5h/teden * 4 tedni = 26ur/mesec –> 250/26 = 9,6€/uro, tukaj ni vštet prevoz na in iz treningov & tekmo, ni vštet bencin, ni všteta priprava, analiza, obveščanje staršev, logistika in organizacija, ipd. Verjetno ko pomisliš na svojih 7ur v tednu – gotovo jih lahko vnovčiš “bolje” in jih porabiš za svojo družino/partnerja, svoje hobije in sprostitev, ipd.