Sport Archives - SuperTrening

November 23, 2019
11.jpg?fit=1200%2C800

Trening odriva – kako, kaj in zakaj skočiti višje? 

Trening odriva – izjemno pomembna in zanimiva komponenta treninga za športe kot so košarka, odbojka, rokomet in tudi ostale. Pogosto so igralci košarke, odbojke ali rokometa (in drugih športov), sploh tisti v razvoju, želijo da bi imeli višji odriv. Verjetno je to najpomembnejši cilj, vsaj pri prvih dveh športih. Pogosto nas to tudi športniki sami vprašajo – “Bo to kar delam pripomoglo k boljšemu odrivu?

Pogosto videni komericalni programi, ki jih najdemo na spletu in youtube-u se običajno osredotočajo na trening odriva z uporabo pliometrije in raznih skokov, a z  (pre)visokim volumnom. V tovrstnih programih pa manjkata 2 stvari – logična indvidiualna progresija in dolgoročen vpliv takšnega treninga. Pogostokrat gre za to, da košarkar ali odbojkar ni fizično dovolj razvit, da bi tako velik volumen pliometrije lahko toleriral brez, da tvega kakšno poškodbo ali sploh znatno napredoval v svojem odrivu. Za skakalne športe so različne poškodbe kolena in gležnja več kot zelo pogoste.

Glede na raziskave (3) v košarki igralec na tekmi napravi več kot 60 različnih skokov na tekmo, verjetno še vsaj toliko na treningu. Podobno je pri odbojki ali rokometu. Je še več skokov med sezono res odgovor za njihov napredek? Sploh, če se ne osredotočamo na tehniko skokov! Smiselno vprašanje – kaj bo ta dodaten volumen teh programov naredil njihovim telesnim strukturam?

October 17, 2019
IMG_6191.jpg?fit=750%2C481

Skupinska vadba Celje ima v primerjavi z drugimi oblikami treninga številne prednosti. V Celju je ogromno različnih možnosti treniranja, zato je odločitev, katero skupino izbrati za nepoznavalca zagotovo težka. Za lažji izbor smo vam v nadaljevanju predstavili način skupinske telovadbe v Celju, ki jo ponujamo v SuperTreningu.

Skupinska telovadba v Celju je pri nas omejena s številom ljudi v skupini. Treningi so prilagojeni vsakemu posamezniku, zato vas vključimo v skupino, ki je za vas najprimernejša. Osebni trenerji v SuperTreningu se vedno osredotočamo na kvaliteto opravljenega dela. Skupinska telovadba zato poteka v naši telovadnici, ki je namenjena telovadbi zgolj našim skupinam.

October 13, 2019
1.png?fit=1200%2C676

6 razlogov zakaj bi vsak športnik moral sprintati!

Za športniki, ki trenirajo v horizontalni smeri nekako samoumevno (naj bi bilo), da sprintajo, a koristi od sprintanja imajo lahko tudi športniki kot so skakalci v višino, srednjeprograši, odbojkaši in celo dvigovalci uteži.

Kateri so ti razlogi pa si preberite spodaj:

1. Specifičnost: Če želiš biti hiter, moraš biti hiter (se gibati hitro). Med samo igro športa verjetno nikoli ne sprintaš ali pospešuješ 100%, a še vedno, hitrejši športnik ima več možnosti za uspešno akcijo. Tu govorimo o hitrem prvem koraku, za dober položaj pri košarki ali odbojki, predtek pri skokalcu v višino pri 9 m/s ali pa pri “doglem sprintu” na 800m

2. Sprint razvija “atletske mišice”: Sama aktivnost sprintanja je ena izmed najmočnejših (power; P = F*v) aktivnosti, ki jo je človek sposoben izvajati in je nekaj kar lahko vsak počne. Športnika prisili k uporabi in rekrutaciji (vključevanju) kontraktilnih hitrosti “atletskih mišic” oziroma ekstenzorjev kolka in kolena, pri hitrostih in na ekscentričen način, kar je bolj kot ne, nemogoče storiti pri katerikoli drugi aktivnosti. Zatorej ima sprint velik potencial za napredek v širokem naboru atletskih sposobnosti, tudi zunaj samega sprintanja.

August 29, 2019
rekr-1.jpg?fit=1200%2C800

Osebni trener v Celju vas lahko do vašega cilja pripelje na več različnih načinov in poti. Danes, v poplavi informacij je velikokrat najtežja ravno izbira poti, saj nas mnoge možnosti in izbire ohromijo in velikokrat ne vemo katero izbrati. Hkrati pa si želimo vse – vedno več, vedno bolje za vedno manj (denarja, časa in truda). V primeru športa, treningov in vadb se to vidi v poplavi možnih izbir od osebnih trenerjev do vadb in telovadnic. Vse naredijo precej, da vas pridobijo, potem pa pogosto precej manj, da vas obdržijo, zato tudi vidimo velik osip. 

osebni trener Celje
Slika 1: Prostori SuperTreninga – del za dviganje.
August 25, 2019
Robert-Simonic-13-5-2018-0435.jpg?fit=1200%2C801

Trening kardiovaskularnih sistemov ali krajše kondiciranje je nujno potrebno tako za izboljšanje športne forme, se pravi dosežkov kot za zdravje. Sicer je oboje zelo pomembno, saj je srce naša najpomembnejša mišica in če ni zdravja ni forme.

Vendar oba načina nista ravno povezana, vsaj glede napora in truda vloženega v delo. Oba aspekta sta na dveh nasprotnih si straneh nekega kontinuuma.

Medtem ko je na eni strani kondiciranje za zdravje po priporočilu ameriškega sveta za športno medicino (ACSM) dovolj že 10 minut, trikrat tedensko v zmernem tempu je kondiciranje za šport nekaj čisto drugega. Podobnost je zgolj v modalnosti, se pravi gibanju (isto gibanje: tek, kolesarjenje, veslanje…).

August 10, 2019
Super_trening_transparent_white-01-1.png?fit=1200%2C583

SuperTrening način treniranja – kaj to pomeni?

Danes v poplavi medijev in informacij, bolj kot kdajkoli, potrebujemo veščino kritičnega razmišljanja in filtriranja. A zdi se, da nam bolj kot kdajkoli te veščine primankuje. Fitnes, zdrav življenjski slog, gibanje, šport, prehrana, to so danes “bum” stvari in besede.

Glede na to, da se v ST bolj kot ne 24/7 ukvarjamo s športniki, treningom in njihovim razvojem ter zmogljivostjo se čutim “poslanega” ali vsaj kompetetnega, da o tem tudi nekaj zapišem. Športna zmogljivost in napredek je to kar delamo 24/7. Ne želimo in ne poskušamo prodajati odgovor in razlogov za stvari, ki jih ne razumemo ali nimamo dokazov. Moti me fama na tem področju, moti me prodajalstvo, moti me pojasnjevanje kompleksnih vprašanj in zadev zgolj na en način in iskanje enega samega razloga za njihov pojav, brez nekih znanstvenih dokazov in zgolj v stilu “ker se je meni tako zgodilo”, moti me vzgajanje nesamostojnih športnikov oziroma ljudi, vedno odvisnih od trenerja in vedno čakajočih na nadaljnje “ukaze” in navodila.

July 28, 2019
IMG_0481.jpg?fit=1200%2C800

Individiualni trening za nogomet: Kondicijska oziroma fizična priprava v nogometu oziroma kaj nogometaši potrebujejo, da bi bili boljši – 7 mitov

Individualni trening nogomet – je zelo pomemben, saj je nogomet kot globalni šport številka ena, se bom danes lotil potreb, zahtev in prepričanj, ki se dotikajo treninga nogometašev (in ostalih športnikov), načinov treniranja in pedagoškega pristopa, ki se jih kar nekako ne moremo znebiti in storiti prepotreben korak naprej v razvoju športnikov.

SuperTrening način je, kako biti boljši v vsakem pogledu, na vsakem koraku – v športu (ali življenju) je enako – le s konstantnim drezanjem v neudobno cono lahko najdemo način kako je potrebno za ta napredek – v tem primeru, dodatni individualni trening nogometašev.

#1 – Nogometaši (športniki) bodo od uteži postali počasni/nerodni

Še vedno pri individualnem treningu nogometašev vlada precej zmede in nepoznavanja zadev, še posebej ko se to nanaša na delo s športniki. Iz neke razloga se ljudem zgolj ob besedi “uteži” v misli prikradejo ogromni Arnoldi, ki premetavajo uteži ponovitev za ponovitvijo in lovijo čudežni “pump”. Razumevanje običajen osebe je utež = masa!

June 19, 2019

Sprememba smeri ali agilnost – razlike?

Še vedno na tem področju vlada ena velika zmeda, kaj je agilnost in kaj je sprememba smeri. Namen spodnjega zapisa je enkrat in za vselej razjasniti pojme, na kratko predstaviti kaj s tem želimo doseči, na kakšen način jo lahko testiramo in kako jo treniramo.

V večini primerov se trenerji in strokovnjaki, ki se ukvarjajo s športniki in človeško zmogljivostjo strinjajo oziroma imajo podobne poglede pri treniranju sposobnosti kot so jakost (strength), moč (power), hitrost in vzdržljivost. A, pri agilnosti so stvari in načini precej bolj megleni in nejasni, saj le ta vsebuje precej dejavnikov, ki jih težko predvidimo in tudi izmerimo.

Včasih se je v večini primerov agilnost napačno interpretirala kot sposobnost spremembe smeri (COD – change of direction), zato tudi testi “agilnosti” sicer nosijo ime, a le tega ne zmerijo. Primeri bolj znanih testov so 5-0-5 test, T-test, Illinois Agility, 3-cone drill, 20-yard shuttle, ipd. Vsi ti testi zmerijo sposobnost spremembe smeri (COD), ki je sestavni del agilnosti, a ni edina komponenta, ki jo sestavlja. Ti testi se vsi izvajajo v zaprtem okolju, kjer je vaja in način določen in znan vnaprej, športnik pa se zgolj nauči vzorec in ga izvede čim hitreje za čim boljšo oceno.

Sposobnost spremembe smeri je zgolj komponenta agilnosti, ne celotna sposobnost!

Če pogledamo v šport, potem vidimo, da športnik smeri ne bo spremenil, če to ni potrebno, torej nekaj ga mora k tem vzpodbuditi oziroma prisliti. V okolju se pojavi nek dražljaj (stimulus) in športnik na to odreagira. Ena od boljših definicij Sophie Nimphius je:

“Agilnost je zaznavno-kognitivna sposobnost reagiranja na dražljaj (npr. na branilca ali odboj žoge) povezana s fizično sposobnostjo spremembe smeri kot odziv na ta dražljaj.”

May 21, 2019

6 točk, ki športnikom in trenerjem lahko pomagajo pri preprečevanju poškodb zadnjih stegenskih mišic (hamstring), hkrati pa so te optimalno zmogljive (beri: hitre)!

1. Ogrevanje/Mobilnost: Ogrevanje samo naj bo usmerjeno in s končnim ciljem v glavi, v primeru mišic zadnje verige, so to različne vaje mobilnosti (npr. »razovka« oz. enonožni mrtvi dvig, razna nihanja naprej/nazaj, v stran; ipd.), pristankov na obe in eno nogo v primernem položaju (naložimo/obremenimo kolk, ne koleno), variant dvigov bokov (na tleh v leži na hrbtu), ipd.k

2. Obremenitve: Pri poškodbah, še posebej pa pred njimi, je potrebno gledati na celotno obremenitev športnika, to pomeni, kako obremenjen je fizično in mentalno v vsakdanjem življenju (šola, partner, služba), koliko na treningih (pogostost, trajanje, intenzivnost) in na tekmah samih. Največkrat pride do bolečin in poškodb zadnje lože (in drugih delov) ravno zaradi prekomernega stresa oziroma manjših poškodb. Igralci lahko sami povedo, kdaj čutijo, da so dodatno obremenjeni in moči jenjajo, to pa lahko dosežemo tudi z opazovanjem trenerjev in ostalih vpletenih. Nekatere izmed subjektivnih možnosti so: vprašalniki, meritve HRV, kjer je potreben zgolj list oziroma mobitel in Polar H7/H10 pasek. Za bolj objektivne dejavnike kot so meritve skokov, šprintov, hitrost dvigov (LPT) pa potrebujemo nekoliko več opreme.

Primer izvajanja letečega šprinta na 10 metrov (maksimalna hitrost).