Velocity Archives - SuperTrening

January 4, 2020
BP.jpg?fit=1200%2C801

Pred časom sem dobil idejo, da preizkusim program za moč, ki bi bil primeren za športnike v pripravljalnem, mogoče celo v tekmovalnem obdobju.

Kaj je najpomembnjše za tašen program? Športniku ne sme škodovati. Ne sme povzročati nepotrebne utrujenosti in ne sme ga pripeljati do roba poškodb kaj šele, da jih povzroči.

Če pa športniku koristi iz stališča, da ga popravi pa je sigurno zmaga za vse udeležene.

November 23, 2019
11.jpg?fit=1200%2C800

Trening odriva – kako, kaj in zakaj skočiti višje? 

Trening odriva – izjemno pomembna in zanimiva komponenta treninga za športe kot so košarka, odbojka, rokomet in tudi ostale. Pogosto so igralci košarke, odbojke ali rokometa (in drugih športov), sploh tisti v razvoju, želijo da bi imeli višji odriv. Verjetno je to najpomembnejši cilj, vsaj pri prvih dveh športih. Pogosto nas to tudi športniki sami vprašajo – “Bo to kar delam pripomoglo k boljšemu odrivu?

Pogosto videni komericalni programi, ki jih najdemo na spletu in youtube-u se običajno osredotočajo na trening odriva z uporabo pliometrije in raznih skokov, a z  (pre)visokim volumnom. V tovrstnih programih pa manjkata 2 stvari – logična indvidiualna progresija in dolgoročen vpliv takšnega treninga. Pogostokrat gre za to, da košarkar ali odbojkar ni fizično dovolj razvit, da bi tako velik volumen pliometrije lahko toleriral brez, da tvega kakšno poškodbo ali sploh znatno napredoval v svojem odrivu. Za skakalne športe so različne poškodbe kolena in gležnja več kot zelo pogoste.

Glede na raziskave (3) v košarki igralec na tekmi napravi več kot 60 različnih skokov na tekmo, verjetno še vsaj toliko na treningu. Podobno je pri odbojki ali rokometu. Je še več skokov med sezono res odgovor za njihov napredek? Sploh, če se ne osredotočamo na tehniko skokov! Smiselno vprašanje – kaj bo ta dodaten volumen teh programov naredil njihovim telesnim strukturam?

July 28, 2019
IMG_0481.jpg?fit=1200%2C800

Individiualni trening za nogomet: Kondicijska oziroma fizična priprava v nogometu oziroma kaj nogometaši potrebujejo, da bi bili boljši – 7 mitov

Individualni trening nogomet – je zelo pomemben, saj je nogomet kot globalni šport številka ena, se bom danes lotil potreb, zahtev in prepričanj, ki se dotikajo treninga nogometašev (in ostalih športnikov), načinov treniranja in pedagoškega pristopa, ki se jih kar nekako ne moremo znebiti in storiti prepotreben korak naprej v razvoju športnikov.

SuperTrening način je, kako biti boljši v vsakem pogledu, na vsakem koraku – v športu (ali življenju) je enako – le s konstantnim drezanjem v neudobno cono lahko najdemo način kako je potrebno za ta napredek – v tem primeru, dodatni individualni trening nogometašev.

#1 – Nogometaši (športniki) bodo od uteži postali počasni/nerodni

Še vedno pri individualnem treningu nogometašev vlada precej zmede in nepoznavanja zadev, še posebej ko se to nanaša na delo s športniki. Iz neke razloga se ljudem zgolj ob besedi “uteži” v misli prikradejo ogromni Arnoldi, ki premetavajo uteži ponovitev za ponovitvijo in lovijo čudežni “pump”. Razumevanje običajen osebe je utež = masa!

June 19, 2019

Sprememba smeri ali agilnost – razlike?

Še vedno na tem področju vlada ena velika zmeda, kaj je agilnost in kaj je sprememba smeri. Namen spodnjega zapisa je enkrat in za vselej razjasniti pojme, na kratko predstaviti kaj s tem želimo doseči, na kakšen način jo lahko testiramo in kako jo treniramo.

V večini primerov se trenerji in strokovnjaki, ki se ukvarjajo s športniki in človeško zmogljivostjo strinjajo oziroma imajo podobne poglede pri treniranju sposobnosti kot so jakost (strength), moč (power), hitrost in vzdržljivost. A, pri agilnosti so stvari in načini precej bolj megleni in nejasni, saj le ta vsebuje precej dejavnikov, ki jih težko predvidimo in tudi izmerimo.

Včasih se je v večini primerov agilnost napačno interpretirala kot sposobnost spremembe smeri (COD – change of direction), zato tudi testi “agilnosti” sicer nosijo ime, a le tega ne zmerijo. Primeri bolj znanih testov so 5-0-5 test, T-test, Illinois Agility, 3-cone drill, 20-yard shuttle, ipd. Vsi ti testi zmerijo sposobnost spremembe smeri (COD), ki je sestavni del agilnosti, a ni edina komponenta, ki jo sestavlja. Ti testi se vsi izvajajo v zaprtem okolju, kjer je vaja in način določen in znan vnaprej, športnik pa se zgolj nauči vzorec in ga izvede čim hitreje za čim boljšo oceno.

Sposobnost spremembe smeri je zgolj komponenta agilnosti, ne celotna sposobnost!

Če pogledamo v šport, potem vidimo, da športnik smeri ne bo spremenil, če to ni potrebno, torej nekaj ga mora k tem vzpodbuditi oziroma prisliti. V okolju se pojavi nek dražljaj (stimulus) in športnik na to odreagira. Ena od boljših definicij Sophie Nimphius je:

“Agilnost je zaznavno-kognitivna sposobnost reagiranja na dražljaj (npr. na branilca ali odboj žoge) povezana s fizično sposobnostjo spremembe smeri kot odziv na ta dražljaj.”

May 21, 2019

6 točk, ki športnikom in trenerjem lahko pomagajo pri preprečevanju poškodb zadnjih stegenskih mišic (hamstring), hkrati pa so te optimalno zmogljive (beri: hitre)!

1. Ogrevanje/Mobilnost: Ogrevanje samo naj bo usmerjeno in s končnim ciljem v glavi, v primeru mišic zadnje verige, so to različne vaje mobilnosti (npr. »razovka« oz. enonožni mrtvi dvig, razna nihanja naprej/nazaj, v stran; ipd.), pristankov na obe in eno nogo v primernem položaju (naložimo/obremenimo kolk, ne koleno), variant dvigov bokov (na tleh v leži na hrbtu), ipd.k

2. Obremenitve: Pri poškodbah, še posebej pa pred njimi, je potrebno gledati na celotno obremenitev športnika, to pomeni, kako obremenjen je fizično in mentalno v vsakdanjem življenju (šola, partner, služba), koliko na treningih (pogostost, trajanje, intenzivnost) in na tekmah samih. Največkrat pride do bolečin in poškodb zadnje lože (in drugih delov) ravno zaradi prekomernega stresa oziroma manjših poškodb. Igralci lahko sami povedo, kdaj čutijo, da so dodatno obremenjeni in moči jenjajo, to pa lahko dosežemo tudi z opazovanjem trenerjev in ostalih vpletenih. Nekatere izmed subjektivnih možnosti so: vprašalniki, meritve HRV, kjer je potreben zgolj list oziroma mobitel in Polar H7/H10 pasek. Za bolj objektivne dejavnike kot so meritve skokov, šprintov, hitrost dvigov (LPT) pa potrebujemo nekoliko več opreme.

Primer izvajanja letečega šprinta na 10 metrov (maksimalna hitrost).
April 20, 2019

V kakšnem okolju športnikom nudimo optimalen pogoj za napredek in uspeh?

Naš SuperTrening trening center v Celju se je končno odprl, zato mislim, da je čas, da se ozremo malo širše in na začetku sploh predstavimo kaj je sploh je naš smisel, zakaj to počnemo in na kakšen način. Radi si rečemo visoko zmogljivostni (high-performance) center, a kaj to sploh pomeni?

Najboljši odgovor tukaj bi bil – kultura oziroma odnosi. Predvsem gre tu za odnos (do športnikov in do dela) ljudi, ki delajo za športnike in za njihov zanos, ki ga pokažejo da omogočajo športnikom (in ljudem) napredek.

Na kratko povzemam in dodajam nekaj svojih točk, ki so pomembne za športnike, starše ali trenerje pri odločitvi ali se pridružiti nekemu centru, skupini strokovnjakov na področju telesne zmogljivosti in kako bi se to naj odražalo v sami kulturi tega centra oziroma skupine. Verjetno pa bi te točke lahko veljale za vsako storitev, sploh tiste, kjer poteka učenja:

#1 Doslednost: Vsak dan, vsak trening, vsak trenutek mora trener oziroma strokovnjak na delo prinesti enak nivo “življenja”, energije, želje in potrpljenja kot ga je dan pred tem. Osebje, ki dela napredek in razvoj to omogoči vedno, ne glede na okoliščine, in s tem zastavi letvico in vzor za vadeče (športnike), da storijo enako. Energija in osredotočenost ne sme varirati!

SuperTrening visoko-zmogljivostni trening center v Celju.
March 21, 2019

Praktični in enostavnejši pristop k določanju vadbene količine

V prejšnjem prispevku sem se lotil kalkulacije dela, ki je po mojem mnejnju bolj točna in pove več, kot ustaljena praksa. Če ga nisi prebral, lahko svojo napako popraviš, če klikneš link:

Kalkulacija opravljenega dela

Vem, da je to veliko branja (!), a ne skrbi ta prispevek je veliko krajši in ima več slik.

Športnik med treningom

Ker sem trener iz rovov, se pravi tisti, ki dejansko dela na terenu in ne v laboratoriju vem in se zavedam, da nima prav veliko trenerjev (še) ustreznih pripomočkov, za merjenje parametrov kot so:

sila, moč, pospešek, razpon gibanja – pot… zato sem se poigral z možnostjo poenastavitve zadeve za vse nas, ki delamo na terenu.

March 15, 2019

Za vsak napredek kjerkoli in karkoli že počnemo je potrebna neka analiza opravljenega in planiranje. Tako v gospodarstvu, kot v športu.

Če v proizvodnji računajo obseg proizvodnje v urah in količini narejenega blaga moramo nekaj podobnega storiti tudi mi v športnem treniranju, da sploh vemo koliko dela smo opravili. Na tak način lahko prilagajamo količine v naslednjih ciklih glede na dane okoliščine. Tekmovalno obdobje ne more imeti enakih količin kot pripravljalno obdobje.

Standardna praksa računanja količine treninga je da računamo skupno breme na naslednji način:

March 3, 2019

Soavtor: Miha Drobnič, mag. šp. vzg.

Zakaj ni vseeno kako hitro dvignem breme?

V prejšnjem prispevku sem se dotaknil različnih oblik moči, v tem pa se bova skupaj s pomagačem Miho dotaknila še ene lastnosti, ki je ključnega pomena za prevlado na športnem terenu in katera je v direktni povezavi s športnim dosežkom.

Kot že rečeno, je moč ključnega pomena, saj z njo ustvarjamo pogoje za gibanje: pri hoji, odriv z noge na nogo, pri kolesarjenju se moč kaže pri pritisku na pedale in od tega je odvisna dolžina poti, ki jo prevozimo pri enem vrtljaju pedal, dviganje bremen, metanju pripomočkov, udarci…